Hemoglobin je beljakovina z železom v eritrocitih, ki v pljučih veže kisik in ga sprošča v tkivih. Izmerjena vrednost je koncentracija te beljakovine v polni krvi, zato govori o sposobnosti krvi za prenos kisika in ne o posameznem organu. Je osrednja številka celotne krvne slike in običajno izhodišče, kadar se presoja anemija.
Za ta marker še ni rezultatov.
Znižan hemoglobin najpogosteje odraža anemijo, ki ima sama po sebi številne vzroke: pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folata, krvavitev, ki je lahko počasna in neopažena, kronično vnetje ali ledvično bolezen ter razredčenje krvi v nosečnosti. Zvišane vrednosti najpogosteje sledijo dehidraciji, ki kri zgosti, pojavijo pa se tudi ob kajenju, življenju na višini, kronični pljučni bolezni ali, redkeje, ob bolezni kostnega mozga s čezmerno tvorbo eritrocitov. Nobena od obeh smeri sama po sebi ne opredeli vzroka. Posamezen rezultat zunaj referenčnega območja je razlog za ponovitev preiskave in pogovor z zdravnikom, ne pa diagnoza.
Stanje hidracije je glavno kratkotrajno popačenje: izguba tekočine vrednost zviša, prevelika količina tekočine v telesu pa jo zniža, ležanje nekaj časa pred odvzemom pa jo lahko rahlo premakne navzdol. Kajenje in nadmorska višina jo zvišujeta trajno, dolgotrajno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot so ibuprofen, naproksen ali acetilsalicilna kislina, ali antiagregacijskih zdravil, kot je klopidogrel, pa jo lahko zniža zaradi krvavitve v prebavilih. Bere se ob hematokritu in številu eritrocitov, predvsem pa z MCV, MCH in RDW, ki opredelijo vrsto anemije; običajno sledijo feritin in preiskave železa.
Referenčne vrednosti so splošne vrednosti za odrasle in so odvisne od laboratorija, metode, starosti in spola. Namenjeno orientaciji, ne diagnozi — izvide obravnavajte z zdravnikom.