LH se sprošča iz hipofize in spolne žleze usmerja k tvorbi spolnih steroidov: testosterona v Leydigovih celicah v modih, pri ženskah pa gre za porast sredi cikla, ki sproži ovulacijo in vzdržuje rumeno telesce. Preiskava govori o hipofiznem koncu reproduktivne osi. Bere se kot krmilni signal, ne kot hormon z neposrednimi učinki na tkiva.
Za ta marker še ni rezultatov.
Povišan LH najpogosteje kaže na zmanjšano delovanje spolnih žlez, ki ga hipofiza skuša nadomestiti, kot pri primarni odpovedi mod, insuficienci jajčnikov ali menopavzi; pri ženskah se vztrajno povišano razmerje do FSH pojavlja tudi pri sindromu policističnih jajčnikov. Znižan LH pogosteje pomeni, da hipofiza ali hipotalamus premalo signalizirata, kar se pojavlja pri bolezni hipofize, visokem prolaktinu, bolezni, obsežnem treningu, izgubi telesne teže ali ob zunanjem testosteronu. Ista vrednost je lahko normalna ali očitno nenormalna, odvisno od spolnega hormona, izmerjenega ob njej. Razlaga sodi k zdravniku, en sam izvid pa redko zadostuje.
LH se izloča v sunkih, zato se zaporedni vzorci razlikujejo, pri ženskah pa je izvid brez podatka o dnevu cikla brez pomena, saj je ovulacijski porast večkratnik izhodiščne vrednosti. Stres, akutna bolezen in hormonska kontracepcija ga premaknejo. Bere se s FSH ter s testosteronom ali estradiolom, ob nizkih vrednostih obeh gonadotropinov pa tudi s prolaktinom.
Referenčne vrednosti so splošne vrednosti za odrasle in so odvisne od laboratorija, metode, starosti in spola. Namenjeno orientaciji, ne diagnozi — izvide obravnavajte z zdravnikom.