HDL holesterol meri holesterol, ki ga prenašajo lipoproteini visoke gostote, torej delci, ki zbirajo holesterol iz tkiv in ga vračajo v jetra. Je ena od sestavin lipidnega profila in opisuje prenos lipidov, ne stanja posameznega organa. Pri oceni srčno-žilnega tveganja se uporablja kot označevalec, ki se giblje v nasprotni smeri kot aterogeni lipidi.
Za ta marker še ni rezultatov.
Nižji HDL holesterol se najpogosteje pojavlja pri trebušni debelosti, inzulinski rezistenci in sladkorni bolezni tipa 2, pri kajenju, sedečem načinu življenja in v kombinaciji z visokimi trigliceridi; pade tudi med akutno boleznijo in vnetjem. Višje vrednosti se pojavljajo ob redni vzdržljivostni telesni vadbi, zmernem uživanju alkohola in pri nekaterih dednih različicah presnove lipidov, zelo visoke vrednosti pa niso samodejno zaščitne. Posamezen izvid zunaj referenčnega območja je razlog za ponovitev preiskave in za pogovor o celotni lipidni sliki z zdravnikom, ne pa zaključek sam po sebi.
Vrednosti se spreminjajo ob nedavni spremembi telesne mase, alkoholu v predhodnih dneh, nosečnosti, bolezni ščitnice in ob trajajoči okužbi, zato se preiskava med akutno boleznijo ali kmalu po njej običajno preloži. Referenčne meje se razlikujejo glede na spol. HDL holesterol se bere skupaj s skupnim holesterolom, LDL holesterolom in trigliceridi ter se odšteje od skupnega holesterola, da se dobi ne-HDL holesterol, ki skupaj z apolipoproteinom B nosi informacijo o tveganju.
Referenčne vrednosti so splošne vrednosti za odrasle in so odvisne od laboratorija, metode, starosti in spola. Namenjeno orientaciji, ne diagnozi — izvide obravnavajte z zdravnikom.