GGT, gama-glutamil-transferaza, je encim, zgoščen v celicah, ki obdajajo majhne žolčne vode v jetrih, v manjši meri pa tudi v ledvicah in trebušni slinavki. Vrednosti v krvi se zvišajo, ko je pretok žolča oviran ali ko nastajanje encima spodbudijo snovi, ki jih jetra predelujejo. Je najobčutljivejši med rutinskimi jetrnimi encimi in hkrati najmanj specifičen.
Za ta marker še ni rezultatov.
Zvišane vrednosti najpogosteje kažejo na oviran ali upočasnjen pretok žolča, na zamaščena jetra ali na indukcijo encima zaradi rednega uživanja alkohola ali zaradi zdravil, kot so antiepileptiki. Pogosta naključna najdba je tudi ob čezmerni telesni teži, sladkorni bolezni in srčnem popuščanju. Nizke vrednosti nimajo kliničnega pomena. Ker so vzroki tako raznoliki, je zvišanje znak, da je treba z zdravnikom pogledati preostanek jetrnega panela, ne pa najdba sama po sebi.
Alkohol v dneh pred odvzemom je posamično najpogostejši razlog za nepričakovan porast, encim pa po prenehanju uživanja upada le počasi, več tednov. Telesna teža in nekatera predpisana zdravila ga premaknejo neodvisno od kakršne koli jetrne bolezni. Njegova glavna praktična vrednost je ob alkalni fosfatazi: porast obeh kaže na žolčne vode, normalen GGT pa nakazuje, da alkalna fosfataza izvira iz kosti.
Referenčne vrednosti so splošne vrednosti za odrasle in so odvisne od laboratorija, metode, starosti in spola. Namenjeno orientaciji, ne diagnozi — izvide obravnavajte z zdravnikom.