Skupni holesterol je vsota holesterola, ki ga prenašajo vsi lipoproteinski delci v krvi — pretežno LDL in HDL, z manjšim prispevkom delcev, bogatih s trigliceridi. Holesterol sam je strukturna sestavina celičnih membran in predhodnik žolčnih kislin, steroidnih hormonov in vitamina D. Vrednost je grob povzetek prenosa lipidov in dolgoročnega srčno-žilnega tveganja.
Za ta marker še ni rezultatov.
Povišane vrednosti najpogosteje odražajo kombinacijo prehrane in genetike, izrazito visoki izvidi pa odpirajo vprašanje družinske hiperholesterolemije; zvišajo ga tudi hipotiroza, holestaza, nefrotski sindrom, slabo urejena sladkorna bolezen in nekatera zdravila. Nizke vrednosti so same po sebi redkeje zaskrbljujoče, lahko pa spremljajo hipertirozo, bolezni jeter, malabsorpcijo ali hudo bolezen. Ker skupna vrednost meša aterogene in zaščitne frakcije, lahko normalen skupni holesterol prikrije nizek HDL holesterol ali visok LDL holesterol, povišan pa sam po sebi ni diagnoza. Zdravnik ga presoja v okviru celotnega srčno-žilnega tveganja.
Vrednosti se premikajo z nedavno boleznijo, nosečnostjo, spremembo telesne mase in stanjem ščitnice ter prehodno padejo v tednih po akutni okužbi ali miokardnem infarktu; drža telesa in dolgotrajno nameščena podveza ju lahko rahlo zvišata. Statini, kot sta atorvastatin in rosuvastatin, ga znižujejo, nekateri antipsihotiki in antidepresivi pa ga zvišujejo. Skupni holesterol se bere skupaj z LDL holesterolom, HDL holesterolom, trigliceridi in ne-HDL holesterolom, ob potrebi po natančnejši oceni tveganja pa se dodata apolipoprotein B ali lipoprotein(a).
Referenčne vrednosti so splošne vrednosti za odrasle in so odvisne od laboratorija, metode, starosti in spola. Namenjeno orientaciji, ne diagnozi — izvide obravnavajte z zdravnikom.